Joga izvira iz Indije. Je čudovita veščina, filozofija, že tudi znanost, vsekakor pa način življenja.
Za nekatere je joga telesna vadba in izvajanje položajev, ki se imenujejo asane. Le te telo fizično okrepijo, ter poskrbijo za energetsko pretočnost.
Za druge je joga meditacija, s katero si ustvarimo notranji mir. Za tretje način delovanja v tem svetu. Joga je vse to. In še veliko, veliko več.
Sama beseda pomeni združevanje. Uma, telesa in duha. Združevanje našega notranjega in zunanjega življenja.
Hitri vpogled v zgodovino joge, nas popelje približno 5000 let nazaj. Beseda joga je bila prvič omenjena v indijskih svetih spisih Rig- Vedah. Ostala je prisotna, ter se razvijala, ko so nastale Upanišade, Purane, ter mojstrovina Bhagavadgita, eden izmed najbolj znanih jogijskih zapisov.
Nekje 200 let pr.n.št. so nastale Patanjalijeve Joga Sutre oz. Jogijski aforizmi, ki povzamejo različne vidike joge, ter jogo razdelijo na osem enako pomembnih stopenj.
To so po vrstnem redu: pet zapovedi jama (nenasilje, iskrenost, ne kradi, živi preprosto božje življenje, ne bodi pohlepen), pet dolžnosti nijama (čistoča, zadovoljstvo, samodisciplina, spoznavanje sebe in verskih spisov, ter predanost bogu), vadba jogijskih položajev asane, vadba nadzorovanega dihanja pranayama, umeritev vase pratjahara, osredotočenje dharana, meditacija dhjana in stanje blaženosti samadhi.
V našem okolju je nekako najpopularnejši fizični vidik joge, izvajanje jogijskih položajev – asan. Razvilo se je veliko različnih tipov in vrst joge, vadbo joge najdemo že skoraj v vsakem fitness centru.
Življenje samo nas pripelje do tiste joge, ki nam je v danem trenutku najbolj potrebna.
Joga je odlična osnova za druge aktivnosti in discipline. Veliko športnikov dodaja v svoj trening tudi vadbo joge. Mirno lahko rečem, da čedalje več.
Ravno zaradi svoje kompleksnosti. Uči nas umirjanja, sproščanja, osredotočanja, dihanja, sprejemanja sebe ter okolice.
Pa sploh še nisem omenila fizičnega spekta. Raztezanja, povečevanja fleksibilnosti, urjenja ravnotežja itd.
Ste že kdaj pomislili, da bi tudi sami poskusili z vadbo joge? Berete te odstavke in si mislite: “Ne, to ni zame. Moje telo ni dovolj gibčno za jogo. Ne morem se niti dobro skloniti, kaj šele dotakniti stopal!”
Naj vam povem, da za tole sproščujočo in prijetno aktivnost ni potrebna gibčnost. Joga je odlična aktivnost za vsa starostna obdobja in ne glede na stopnjo gibčnosti!
Morda pa vas bodo naslednji odstavki prepričali, da si oblečete najudobnejše hlače in s pomočjo joge sprostite endorfine (hormone sproščanja). Izboljšali boste razpoloženje in čutili več energije.
Staranje prinaša veliko daril. Zrelost, modrost, milino, izkušnje in druge perspektive pogleda na življenje. Po drugi strani pa prinaša tudi številne izzive.
Prinaša dodatno fizično težo, ki se je je težje znebiti. Po raziskavah ima več kot tretjina starejših od 65 let preveliko telesno težo. S starostjo se povečuje tudi tveganje za bolezni kot je diabetes, srčno- žilne bolezni in nekatere vrste raka. Pojavljajo se bolečine v sklepih in osteoartritis.
Psihološko in čustveno, starejši doživljajo višjo stopnjo depresije, tesnobe in drugih motenj duševnega zdravja. Lažje se poruši notranje ravnovesje in s tem povezanost s seboj.
Dobra novica je ta, da je za starejše na voljo veliko možnosti, ki izboljšujejo zdravje in počutje.
K temu pripomoreta zdrava prehrana in gibanje. Vadba joge, zlasti obnovitvena joga, nudi široko paleto koristi. Tukaj je naštetih le nekaj številnih prednosti vsakodnevne vadbe joge za starejše.
Joga izboljšuje ravnotežje in stabilnost.
Veliko jogijskih položajev se osredotoča na ravnotežje in stabilnost. Krepitev mišic in izboljšanje ravnotežja preprečujeta možnost padcev, kar je velika skrb starejših. In ne le, da jih v prvi vrsti preprečuje, temveč povečanje moči in stabilnosti tudi pomaga pri lažjem okrevanju, če do padca tudi pride.
Joga izboljšuje prožnost in zdravje sklepov.
Če iščete nežno vadbo, ki povečuje prožnost, je joga odlična izbira. Vaje za prožnost, kot so jogijski položaji, so odlične, če so vaši sklepi boleči ali trdi.
Ti gibi z nežnimi pritiski ne samo, da sproščajo mišice, temveč krepijo tudi podporne mišice in pomagajo preprečevati poškodbe.
Joga izboljšuje dihanje.
S starostjo prihajajo omejitve dihanja in zmanjšana toleranca do fizičnega napora. Jogijske tehnike dihanja se imenujejo pranajama in jih lahko redno, vsakodnevno izvajamo v sedečem ali ležečem položaju. Ugodne učinke zaznavamo zelo hitro.
Dihanje je temelj življenja. Ljudje lahko preživijo tedne brez hrane, ne morete pa več kot nekaj minut brez sape, zato je dobro, da pri vsaki starosti ohranite svoj dihalni sistem v vrhunski formi.
Joga zmanjšuje tesnobnost- anksioznost.
Vadbe joge potekajo v umirjenem in prijetnem vzdušju. Sproščajo telo in um. Med samo vadbo se osredotoča na dih in počasne, kontrolirano gibanje, kar pripomore k aktivaciji parasimpatičnega živčevja, zmanjšuje učinke stresa in občutke tesnobe.
Z jogo spoznavamo čuječnost.
Sposobnost biti v vsakem danem trenutku.
Ker je velik del joge ozaveščanje dihanja in poslušanje, občutenje svojega telesa, nas to pripelje tudi do razširjene zavesti o sebi.
Ko boste vadili jogo in se zavedali, ne le svojega telesa, temveč tudi svojih misli in čustev, boste postali bolj povezani in pozorni na svoje okolje, svojo skupnost in svet okoli vas.
Katja Valič
Ne nehamo se igrati, ker se staramo. Staramo se, ker se nehamo igrati!
George Bernard Shaw
